Predavanja

Predavanje dr. Blaža Miklaviča z naslovom "Bo dovolj vode za vse? Študija o zalogah pitne vode v spreminjajočih se klimatskih razmerah na mikronezijskem otoku" ​  ​

Slovensko geološko društvo vas vabi na predavanje dr. Blaža Miklaviča. ​

 ​Dogodek bo potekal  , Ljubljana v predavalnici 209​ (drugo nadstropje). 

​O predavatelju: Blaž Miklavič je po dokončanem dodiplomskem študiju geologije na Univerzi v Ljubljani študij nadaljeval v ZDA in na Japonskem. Posvetil se je predvsem geologiji krasa in spremembi gladine morja ter paleoklimi v tropih in subtropih.  ​

​Kratka vsebina predavanja: Ste se morda kdaj spraševali, od kod pitna voda ljudem, ki živijo na kakšen kilometer dolgem atolu? In kako klimatske in geološke spremembe vplivajo na zaloge pitne vode na teh drobtinicah kopnega?

Predavanje prof. dr. Alfreda Uchmana z naslovom "Globokomorski sledni fosili - vpogled v skrito paleookolje"

Vabljeni na predavanje prof. dr. Alfreda Uchmana, ki bo potekalo 28. 3. 2019 od 17.00 do 18:30 ure na Aškerčevi ulici 12, predavalnica 210.

Tema predavanja: Globokomorski sledni fosili – vpogled v skrito paleookolje / Deep-sea trace fossils – insight into hidden palaeoenvironment.* 

O predavatelju: Prof. dr. Alferd Uchman je doktoriral na Jagielloński Univerzi v Krakóvu, Poljska. Že več kot tri desetletja se ukvarja z raziskovanjem slednih fosilov nevretenčarjev v sedimentnem zapisu – ihnologijo. Svoje raziskave je opravljal po večini evropskih držav, vključno s Slovenijo, ter tudi na ostalih kontinentih. Proučeval je sledne fosile v kamninah različnih starosti in faciesov, vendar globokomorski sledni fosili ostajajo njegova glavna tema raziskav.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. 

Vabilo na predavanje dr. Blaža Vičiča

Slovensko geološko društvo vas vabi na predavanje dr. Blaža Vičiča z Univerze v Trstu z naslovom "Epizodična aktivnost idrijskega prelomnega sistema", ki bo izvedeno tudi v okviru seminarja doktorskega študija Grajeno okolje.

Povzetek predavanja:

Idrijski prelomni sistem leži na območju zahodne Slovenije in severovzhodne Italije. Območje je zaznamovano z zmerno potresno aktivnostjo, z le nekaj znanimi rušilnimi potresi. Najmočnejši potres tega območja je Idrijski potres, ki se je najverjetneje zgodil ob Idrijskem prelomu leta 1511, z magnitudo ocenjeno med 6.5 in 6.9. Leta 1976 je serija močnejših potresov (M6+) stresla Furlanijo, leta 1998 in 2004 pa sta tla v okolici Bovca 6+stresla potresa z magnitudo 5.6 in 5.2.

V zadnjih letih je bilo na območju Idrijskega prelomnega sistema veliko različnih raziskav, tako geološko-geomorfoloških, kot tudi raziskav z uporabo satelitske geodezije in seizmičnega šuma. Vse raziskave kažejo na to, da je Idrijski prelomni sistem aktiven.

Vabilo na predavanje Lade Hýlove

Slovensko geološko društvo vas vabi na predavanje Lade Hýlove z Oddelka za geologijo Univerze Palacký v Olomoucu (CZ) z naslovom "The Petřkovice member (Ostrava formation, Mississippian) of the upper silesian basin (Czech republic and Poland)".

Lada Hýlová, Ph.D. works at the Department of Geology, Faculty of Sciences, Palacký University in Olomouc. She graduated at VŠB – Technical University of Ostrava, Faculty of Mining and Geology, Geological Engineering (Ing. 2007, Ph.D. 2011). Her main field of research is geology of coal basins. At the University she lectures geology, regional geology, CAD application in geology, natural resources of raw materials, geological and geomorphological excursions and field exercises.

Vabilo na predavanje Teje Čeru

Slovensko geološko društvo vas vabi na predavanje Teje Čeru z Oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje NTF z naslovom "Uporaba georadarja pri geomorfoloških raziskavah na krasu".

Teja Čeru je od leta 2014 mlada raziskovalka na Naravoslovnotehniški fakulteti in pod mentorstvom prof. dr. Andreja Gosarja pripravlja doktorsko disertacijo s področja geofizike. Njeno delo je usmerjeno v uporabo georadarja kot komplementarne metode pri geoloških in geomorfoloških raziskavah na krasu. Pri raziskavah uporablja predvsem nizkofrekvenčno (50 MHz) inovativno RTA anteno, ki omogoča raziskave tudi na težko prehodnih območjih in ima večji globinski doseg, ter dopolnilno še klasično 250 MHz anteno.