Slovensko geološko društvo vabi na predavanje dr. Mitje Prelovška z naslovom »Kraški pojavi na trasi 2TDK«.
Predavanje bo potekalo v hibridni obliki v četrtek 14. 12. 2023 ob 17 uri v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete na Aškerčevi cesti 12 v Ljubljani (predavalnica 209 v 2. nadstropju) in preko aplikacije Microsoft Teams (Kliknite tukaj za pridružitev srečanju).
___________________________________________________________________________
Srečanje v aplikaciji Microsoft Teams
Pridružite se v računalniku, mobilni aplikaciji ali napravi v sobi
Kliknite tukaj za pridružitev srečanju
ID srečanja: 338 198 329 075
Geslo: Vzgggf
Prenesite Teams | Join on the web
Več informacij | Možnosti srečanja
___________________________________________________________________________
Predstavitev predavatelja:
Dr. Mitja Prelovšek je geograf, ki deluje na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni in je usmerjen v preučevanje kraških pojavov. Deluje na področju kraške (procesne) geomorfologije in speleologije kot tudi v aplikativnih projektih s širšega področja krasoslovja. Raziskovanje krasa je pričel tekom svojega doktorata, ko se je ukvarjal s hitrostjo rasti jam na podlagi meritev hitrosti raztapljanja karbonatov in odlaganja sige v kraških jamah. Svojo strast do krasa in jamarstva je izpopolnjeval tudi v Društvu za raziskovanje jam Ljubljana in bil med drugim aktiven tudi na Kaninu. »Vsak obisk jam sem vzel kot znanstveno-raziskovalno priložnost in praktično vedno izvajal raziskave.«
Kraški pojavi na trasi 2TDK
Del trase drugega oz. novega železniškega tira med Divačo in Koprom poteka po jugozahodnem robu matičnega krasa, zaradi česar je bil pričakovan izziv tega projekta soočanje z nadpovprečno razvitimi kraškimi pojavi. Zanimanje za pojavnost jam na trasi 2TDK spodbuja dejstvo, da zaradi premoščanja višinske razlike poteka večji del kraške trase le v predorih, in sicer T1 (Lokev) in T2 (Beka).
Trenutno je bilo na kraškem odseku raziskanih 58 kraških jam. Srečujemo se z ostanki starih freatičnih jam, kjer najdemo poleg zasiganosti tudi ostanke flišnih zapolnitev, recentno nastajajočimi brezni v vadozni coni in tudi vodnimi jamami v bližini kraške podtalnice. Za potrebe izdelave georeferenciranega tlorisa, profila in 3D oblaka točk s trikotniško mrežo, je vsaka jama natančno izmerjena. Rezultati kažejo dobro pogojenost razvoja jam z geološkimi strukturami, predstavitvi katerih bo namenjeno tudi tokratno predavanje.