Sodelovanje v mednarodnih projektih

ENGIE icon 1

 

 

 

             youtube icon

 

 

 

ENGIE - Vzpodbujanje deklet za izbiro poklica geoznanstvenice (Empowering Girls to become the geoscientists of tomorrow)

V okviru projekta ENGIE smo strokovno sodelovali v okviru treh delovnih paketov. Na začetku leta smo izvedli obširno raziskavo o zanimanju dijakinj in dijakov srednjih šol za področja geoznanosti. Izdelana sta bila vprašalnika za dijake(inje) in učitelje, prevedena v vse jezike sodelujočih v projektu (tudi v slovenski jezik) in po posamezni državi poslana na osnovne in srednje šole. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo okoli 150 učencev in dijakov ter 10 učiteljev.

V okviru projekta se izvaja tudi raziskava med že uveljavljenimi znanstvenicami z namenom razumeti, kako spol vpliva na uspešnost kariere v geoznanosti in geoinženirstvu. Zanima nas tudi, kako ženske aktivnosti svojega dela usklajujejo s privatnim življenjem in ali se na posameznih področjih dela znotraj geoznanosti in geoinženirstvu poznajo razlike v spolu. Slovenski partner je organiziral delavnico, ki se je je udeležilo 8 strokovnjakinj s področja geoznanosti in geoinženirstva.

Cilj projekta je tudi sodelovanje na Evropski noči raziskovalcev. V okviru projekta ENGIE in v sodelovanju s projektom Humanities rocks! smo v tednu Evropske noči raziskovalcev (27.11.2020) predstavili »Zgodbe Montanistike v svetu navidezne resničnosti«, kjer smo v tridimenzionalnem prostoru na interaktiven način prikazali geološke zanimivosti zgradbe Naravoslovnotehniške fakultete UL, v kateri danes deluje Oddelek za geologijo (http://www.360montanistika.ntf.uni-lj.si/). Dopolnjene in v angleški jezik prevedene so bile tudi brošure, kjer je stavba Montanistika predstavljena v tiskani obliki.

V slovenski jezik sta bila za potrebe diseminacije projekta prevedena in tiskana brošura in plakat projekta. Predstavitveni material bo uporabljen v okviru dejavnosti, ki so na tem področju planirane v letu 2021. Poleg tega smo v slovenski jezik dodatno prevedli tudi plakat »Geoscience for future«, ki je bil izdelan s strani Geološkega društva v Londonu. Plakat je prosto dostopen na spletni povezavi društva https://www.geolsoc.org.uk/Posters.

Projekt ENGIE je bil v letu 2020 predstavljen ciljni publiki v okviru treh delavnic, ki jih je obiskalo 229 učencev v starosti od 11 do 14 let, dejavnosti na projektu pa so bile tudi predstavljene na različnih družbenih omrežjih.

 

 


REFLECT logo

 

      

 

REFLECT - Redefiniranje lastnosti geotermalnih tekočin v ekstremnih pogojih (Redifining geothermal fluid properties at exreme conditions to optimiza future geothermal energy extraction)

Leto 2020 je bilo prvo leto projekta REFLECT, katerega cilj je preprečiti težave povezane s kemijo geotermalnih tekočin še preden nastanejo.

Učinkovitost rabe geotermalne energije je odvisna od lastnosti in obnašanja tekočin, ki prenašajo toploto med geosfero in sestavnimi deli sistemov rabe toplote (izmenjevalci in elektrarne). Fizikalne in kemijske lastnosti tekočin so pogosto slabo opredeljene, saj so in situ raziskave v skrajnih terenskih pogojih zelo zahtevne. Zato so v sedanjih geokemijskih modelih velike negotovosti, ki jih želimo zmanjšati z zbiranjem novih, kakovostnih podatkov. Pripravili bomo evropski atlas geotermalnih tekočin v različnih naravnih sistemih in izboljšali modele napovedi kemijskih reakcij s priporočili za preprečevanje obratovalnih težav. Te lahko zajemajo tako pojave prostih plinov kot procese korozije in obarjanja mineralov, ki so lahko tudi radioaktivni.

Na podlagi znanih tehnoloških problemov in preizkušenih rešitev ter izboljšanega poznavanja kemizma bomo redefinirali lastnosti geotermalnih tekočin in njihovih ravnotežnih konstant za velik razpon slanosti in temperatur, kot sta pogosti v geotermalnih sistemih. Z izboljšanjem geokemijskih modelov in napovedi geokemijskih reakcij ter hkrati predlogom tehnologij rabe za preprečitev neželenih procesov, bomo odpravili ogromno vrzeli v znanju. Tako bomo zmanjšali stroške vzdrževanja in  omogočili bolj učinkovito in zanesljivejše izkoriščanje geotermalne energije ter daljšo življenjsko dobo geotermalnih elektrarn in sistemov direktne rabe. S tem bomo pomagali tudi k uresničevanju ciljev evropskega načrta za strateške energetske tehnologije (EU-SET).

Izboljšane zbirke podatkov in orodij za geokemično modeliranje bodo lahko uporabljali znanstveniki in inženirji, v pomoč pa bodo tudi operaterjem sistemov rabe in vse ostalim zaineresiranim.

Vloga Geološkega Zavoda Slovenija v projektu: Tretja oseba, aktivna preko Slovenskega geološkega društva (Kontakt na GeoZS: dr. Nina Rman (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

Koordinatorici projekta: Katrin Kieling (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) in Simona Regenspurg (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)

V letu 2020 smo postavili vsebine za projektno spletno stran v slovenskem jeziku in zbirali podatke o vrtinah, rezervoarjih, kemijski sestavi vode in geotermičnih lastnostih vzorcev kamnin, ki izhajajo iz globin nad 2,5 km oziroma kjer termalna voda dosega nad 50 stopinj Celzija. S tem smo zajeli vse srednje do visoko temperaturne javne podatke o objektih, ki podajo informacije, relevantne za geokemično modeliranje oz. napoved pogojev v večjih globinah v Sloveniji. Ugotovili smo, da kljub razmeroma velikem številu globljih vrtin, ki so večinoma v SV Slovenij, podatkov o geokemijski sestavi kamnin sploh pa vode, niso pogosti, sploh količina javnih podatkov je zelo majhna.


             logo rm horizyoutube icon 

  

 

Projekt ROBOMINERS je namenjen izboljšavi dostopa do surovin v Evropi z razvojem bio-navdihnjenega modularnega in sestavljivega robota-rudarja, ki bo lahko raziskoval težko dostopna mineralna nahajališča

Projekt ROBOMINERS je financiran s strani Okvirnega programa za raziskave in inovacije Evropske unije Obzorje 2020 s številko pogodbe 820971. 

V sklopu projekta bo razvit t.i. bio-navdihnjen robot, ki bo lahko podzemno raziskoval nahajališča mineralnih surovin. Projekt traja 48 mesecev (01.06.2019-31.05.2023), začetni sestanek je bil v Madridu 13. in 14. junija 2019, kjer ima sedež tudi vodilni partner projekta, Politehnična univerza v Madridu).

Projekt je bil zastavljen z namenom zagotavljanja dolgoročne strategije dostopa Evropske unije do mineralnih surovin, ki jih smatramo kot strateške ali kritične za zagotavljanje energetske varnosti; za zagotavljanje energije iz domačih virov in čim manjše odvisnosti EU od uvoženih energentov. Inovativni pristop projekta ROBOMINERS združuje izdelavo novega »ekosistema« izkoriščanja mineralnih surovin z idejami iz drugih področij, predvsem z vključevanjem konceptov robotike. Uporaba rudarskega robota bo relevantna predvsem za raziskavo in izkoriščanje majhnih ali težko dostopnih nahajališč. Ta zajemajo tako opuščene in zalite rudnike, ki niso dostopni s tradicionalnimi metodami izkoriščanja, kot tudi lokacije, ki so jih v preteklosti raziskali, ne pa tudi izkoriščali zaradi neekonomskih razlogov, npr. zaradi majhnosti rudišča ali težkega dostopa.

V času trajanja projekta so si partnerji v konzorciju zastavili naslednje cilje:

  1. Izdelati polno zmogljiv prototip modularnega robota, ki bo zasnovan na organizmih v naravi (t.i. bio-navdihnjen dizajn) in ki bo sposoben delovati, navigirati in rudariti v potopljenih podzemnih razmerah;
  2. Izdelati rudarski »ekosistem« prihodnjih zastavljenih postopkov obdelave mineralnih surovin v celotnem postopku proizvodnega procesa, preko simulacij, modeliranja in virtualnih prototipov;
  3. Validirati vse bistvene funkcije robota-rudarja do 4. ravni tehnološke razvitosti (TRL; Technology Readiness Level);
  4. Uporabiti prototipe za študij in prihodnje raziskovalne izzive, ki zajemajo robotovo razširljivost, odpornost, možnost ponovne konfiguracije in samostojnega popravila, kolektivnega vedenja, delovanja v zahtevnih razmerah, selektivnega rudarjenja, proizvodnih metod in potrebnih konvergenčnih tehnologij na celotni ravni rudarskih ekosistemov.

V projektu ROBOMINERS je konzorcij 14 partnerjev iz 11 evropskih držav, ki ga vodi Center za avtomatizacijo in robotiko (CAR) na Politehnični univerzi v Madridu (UPM). Partnerji v projektu bodo pokrivali širok spekter tematik, in zajemajo mala in srednje velika podjetja s področja geoznanosti, akademike iz področij rudarjenja in robotike, nevladne organizacije in vladne organe. Vsak izmed partnerjev bo s svojim unikatnih znanjem prispeval k uspešnemu delu na projektu.

Evropska zveza geologov (European Federation of Geologists (EFG), ki zajema preko 45.000 članov v Evropi, bo vodila razširjanje rezultatov projekta (komunikacijo in diseminacijo) projektnih rezultatov. Slovensko geološko društvo bo delovalo kot predstavnik organizacije EFG v projektu (Linked Third Party) in bo skrbelo za predstavitev projektnih rezultatov slovenski javnosti, ter za izdelavo evropske podatkovne baze potencialno zanimivih lokacij za razvoj in preizkus omenjene nove tehnologije.


crowdthermal logo          

 

EU-financiran projekt CROWDTHERMAL je namenjen krepitvi družbe in njenemu sodelovanju pri razvoju geotermalnih projektov z uporabo alternativnih virov financiranja (Community - Based Development Schemes for Geothermal Energy)

CROWDTHERMAL je projekt, financiran s strani EU programa za raziskave in razvoj Obzorje 2020 (št. pogodbe 857830). Namenjen je krepitvi neposrednega sodelovanja evropske javnosti v razvoju geotermalnih projektov, tako da bi se uporabljali alternativni viri financiranja, kor so crowdsourcing in orodja za družbeno angažiranost. Uvodni sestanek je bil 23. In 24. Septembra 2019 v Bruslju. Eden izmed pomembnih ciljev CROWDGEOTHERMAL je podpora EU strategijam za znižanje odvisnosti od fosilnih goriv, ustvarjanje stabilnega trga z energijo ter znižanje okoljskega vpliva energetske oskrbe.

Za dosego ciljev se bomo ukvarjali z:

  • Razumevanjem zahtev za družbene licence in razvoj SLO modela (ang. Social Licence to Operate) za različne geotermalne tehnologije in projekte
  • Pregledom uspešnih primerov ter prepoznavanjem nacionalnih in EU omejitev za alternativno financiranje
  • Oblikovanjem novih nacionalnih in trans-nacionalnih finančnih modelov za crowdsourcing
  • Priporočili za napredne sheme za zniževanje tveganj, ki bodo komplementarne s shemami alternativnega financiranja in bodo hkrati zaščitile interes zasebnih investitorjev
  • Preverili ugotovitve na treh primerih z Islandije, Madžarske in Španije
  • Razvojem podpore za družbena omrežja za promocijo in alternativno financiranje geotermalnih projektov skupaj s tradicionalnimi deležniki in strukturami.

Projekt CROWDTHERMAL bo izvajalo 10 partnerjev iz 7 evropskih držav pod vodstvom Evropske zveze geologov (EFG) kot nadgradnja obstoječih izkušenj pri razvoju geotermalnih projektov, alternativnega financiranja, rabe družbenih omrežij, inovacij, izobraževanja in mednarodnega mreženja strokovnjakov s področja rabe geotermalne energije.

Slovensko geološko društvo (SGD) v projektu sodeluje kot povezana tretja oseba (angl. Linked Third Party) in bo pripomoglo k pregledu možnosti implementacije projektnih idej v Sloveniji ter k promociji rezultatov na nacionalnem nivoju.


logo Version 1 Unexmin Transparent bg

         youtube icon

 

Projekt UNEXMIN - razvoj podvodnega robota za raziskovanje zalitih rudnikov (An UNderwater EXplorer for flooded MINes)

Oktobra 2019 se je uspešno zaključil 45 mesecev trajajoči projekt UNEXMIN, ki je potekal v okviru programa H2020, financiranega s strani Evropske unije. V sklopu projekta je 13 partnerjev iz 7 držav razvijalo podvodnega robota z imenom UX-1, katerega namen je potapljanje v zalite podzemne rudnike in njihovo avtonomno kartiranje v 3-D okolju. Med partnerji so bile tri organizacije iz Slovenije – Geološki zavod Slovenije, Center za upravljanje z dediščino živega srebra ter posredno tudi Slovensko geološko društvo preko Evropske zveze geologov (EFG), ki je bila partnerska organizacija in je delo zbiranja podatkov in predstavitve rezultatov namenila nacionalnim geološkim društvom po Evropi. Projekt je trajal 45 mesecev, od 1. 2. 2016 do 31. 10. 2019. 

Robot je kroglaste oblike premera približno 0,6 m in teže 110 kg, opremljen s številnimi optičnimi, fizikalnimi in kemičnimi senzorji za raziskovanje rudišč, vode in podvodnega kartiranja okolice. Predvidena največja globina potopa je 500 m, torej bistveno globlje, kot je rudnike mogoče raziskovati s pomočjo potapljačev, poleg tega pa je človeško potapljanje v zalite rudniške rove nevarno. V času projekta so bili izdelani trije prototipi robota UX-1a, b in c, ki so uspešno prestali številne potope na petih lokacijah v Evropi (štirje rudniki Kaatiala na Finskem, Idrija, Urgeiriça na Portugalskem, Deep Ecton v Združenem kraljestvu in dodatno tudi jama Molnár János v Budimpešti). Roboti so pri tem zbirali geološke podatke o kamninah, rudah in lastnostih vode v zelo različnih okoljih. V sklopu projekta je bila izdelana baza rudnikov v Evropi (dostopna na povezavah na tej strani), ki trenutno obsega 11.678 rudnikov. 

Končna predstavitev rezultatov projekta je bila 26. 9. 2019 v Bruslju, na lokaciji plavalnega bazena Nemo 33 (številka v imenu predstavlja dvoje; temperaturo vode 33°C in tudi globino 33 m), kjer je bilo delovanje robota predstavljeno tudi v živo, po številnih predavanjih na temo samega projekta in politike Evropske unije glede izrabe mineralnih surovin. Tematika robotike se po izteku projekta UNEXMIN delno nadaljuje v projektu Robominers, ki tudi poteka pod okriljem programa H2020, finančno podprtega s strani financiranja Evropske unije. Več informacij o samem projektu UNEXMIN, lokacijah, opremi robota, bazi rudnikov, fotografij in videov robota ter številnih natančnejših podatkov si lahko ogledate na spodnjih naslovih in na spletnih socialnih omrežjih. V pripravi je tudi poljuden članek o projektu za objavo v reviji Proteus.


              

 

 

 

Projekt INFACT: Inovativna, neinvazivna in popolnoma sprejemljiva tehnologija raziskovanja (Innovative, Non-Invasive and Fully Acceptable Exploration Technologies)


    

 

 

Projekt INTRAW: Mednarodno sodelovanje na področju oskrbe z mineralnimi surovinami (International Cooperation on Raw Materials)

 


 

        

 

Projekt KINDRA: Zbirka znanja za hidrogeološke raziskave (Knowledge Inventory for Hydrogeology Research)


        

 

Projekt CHPM2030: Soproizvodnja toplotne in električne energije ter pridobivanje kovin (Combined Heat, Power and Metal extraction)