Aktualno

Znanstival je tridnevni festival namenjen spodbujanju radovednosti in ustvarjalnosti ter promociji izobraževanja in znanosti. Poteka na ulicah, mostovih, trgih Ljubljane in v Hiši eksperimentov. Gre za festival dogodivščin, znanstvenih predavanj, eksperimentnih delavnic ter je namenjen vsem starostim in vsem spolom. 

Na Znanstivalu sta tudi v letu 2021, kot že vrsto let pred tem, sodelovala Slovensko geološko društvo in Geološki zavod Slovenije. Tematike letošnjega znanstivala teh dveh organizacij so podane v nadeljevanju. Utrinke iz festivala si oglejte na priloženih fotografijah. 


Slovensko geološko društvo: "Voda – skrito bogastvo Slovenije"
Ali je voda res brez okusa? Kaj je kisla voda? Zakaj je voda trda? Kakšen vonj ima voda? Na takšna in podobna vprašanja bomo odgovarjali, vode preizkušali, jih razvrščali in spoznavali njihove lastnosti. Namen delavnice je prikazati raznolikost pozemnih vod v Sloveniji in zakaj je potrebno ohranjati dovolj kvalitetne podzemne vode.


Geološki zavod Slovenije: "BetterGeo – virtualni svet geologije" in predstavitev aktivnosti projekta Noč ima svojo moč "Evropska noč raziskovalcev"
BetterGeo je dodatek za igro Minecraft, ki v igro uvaja realnejšo geologijo in s tem nove kamnine, minerale ter predmete. Obiskovalce bomo preko igre seznanili s: 1. Uporabo mineralnih surovin v družbi. 2. Navidezno resničnost igre bodo obiskovalci preko poskusov povezali s pravimi vzorci. 3. Prikaz sveta mineralnih surovin z VR očali.

20210911 133800

20210911 133811

20210911 133858

20210911 133912

20210911 134030

20210911 134036

20210911 134051

20210911 134246

20210911 134309

20210911 134334

20210911 142156

20210911 142159

20210911 155258

20210911 155300

20210911 155317

 

Geološki steber je najbolj nazorna predstavitev kamninske zgradbe nekega območja. Zgrajen je iz značilnih vzorcev kamninskih plasti, ki si od spodaj navzgor sledijo od najstarejših do najmlajših. Prvi geološki steber v Sloveniji je leta 1993 postavil prof. dr. Stanko Buser v Dovžanovi soteski. Od takrat je bilo postavljenih že več kot 30 na različnih koncih Slovenije. Nekateri so opremljeni s pojasnevalnimi tablami z opisom kamnin in prikazom starosti njihovega nastanka, nekateri pa so potrebni obnovitve. V Slovenskem geološkem društvu pripravljamo spletno predstavitev geoloških stebrov. Prvi korak predstavitve je prikaz njihovih lokacij, ki ga najdete na tej povezavi oziroma na spodnji karti. 

Ob 70.obletnici delovanja Slovenskega geološkega društva je izšlo 9 znamk. Znamke lahko naročite preko obrazca na tej povezavi.


Znamka 1 (avtor: Simon Mozetič)

Podzemna voda je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Poleg vode za vsakdanjo rabo smo bogati tudi z vodami s posebno kemijsko sestavo, ki je posledica raznolike geološke zgradbe. V ščavniški dolini in okolici Radencev  lahko poskusimo številne slatine- mineralne vode bogate s prostim plinom CO2, ki vanje doteka iz velikih globin.

Znamka1


Znamka 2 (avtor: Aleš Zdešar)

V Dolini jezera v Lužnici, pod Batogniškim sedlom ležijo rahlo , proti severu, nagnjeni skladi svetlosivega triasnega dachsteinskega apnenca. Skladi so polni raznolikih presekov fosilnih ostankov megalodontidnih školjk. Več centimetrov  veliki, značilno srčasto ter tudi drugače oblikovani preseki so navadno bele oz. sive barve, fosilne školjke pod Batogniškim sedlom pa so posebnost zato, ker so obarvane rdeče.

Znamka2


 

Znamka 3 (avtor: Matija Križnar)

Skoraj ni geologa, ki ne bi poznal rumeno-oranžnih kristalov wulfenita. Ta sekundarni mineral je prvi opisal jezuit in naravoslovec Franz Xaver von Wulfen, ko katerem je kasneje wulfenit tudi dobil ime. V Sloveniji so najbolj znana najdišča wulfenita iz rudišč okoli Mežice, našli pa so ga tudi pod Stolom v Karavankah. Wulfenit zagotovo sodi med najlepše in najbolj raziskane minerale v Sloveniji.

Znamka3


 

Znamka 4 (avtor: Erazem Dolžan)

Slika prikazuje izkopno čelo vzhodne cevi predora Karavanke na stacionaži okrog 380 m, na mestu, kjer je izkop potekal v spodnjetriasnih sedimentnih kamninah. V čelu se menjavajo barvite plasti rdečega laporovca in sivega ter rjavega dolomita. Plasti so strmo nagnjene proti levemu delu slike, kar v kombinaciji z obliko izkopa ustvarja poseben vzorec na sliki.

Znamka4


 

Znamka 5 (avtor: Miran Beškovnik)

Geološki procesi so pod vplivom temperature in pritiska šoto počasi spremenili v lignit, ponekod pa nadalje v rjavo premog, črni premog in antracit. Večji rudniki rjavega premoga pri nas so bili v Zasavju. Danes je edini delujoči premogovnik v Sloveniji rudnik lignita v Velenju. Več o Premogovniku Velenje v povezavi z izidom znamke 5 avtorja Mirana Beškovnika si priberite v novici na tej povezavi

Znamka5


 Znamka 6 (avtor: Aleš Zdešar)

Mangrtsko sedlo z okolico je območje izjemne geološke dediščine Julijskih Alp. Na tem prostoru so kot odprta knjiga na površju vidne kamnine od zgornjega triasa, preko jure do krednih sedimentov. Ob nastajanju Alp je kamnine, ki so se razprostirale na mnogo širšem območju, močno stisnilo, nagubalo in narinilo, tako da jih lahko danes opazujemo na majhnem prostoru, na katerem pa so tudi posledice omenjenih močnih pritiskov tudi zelo lepo vidne. Izjemen primer tektonskega dogajanja predstavlja prevrnjena sinklinalna guba na območju Travnija SZ od Mangrta.

Znamka6


 

Znamka 7 (avtor: Jurij Hajna)

Kapniki v kraških jamah so največkrat kalcitne sestave. Med seboj se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in starosti. Tako stalaktiti na stropu, kot stalagmiti na tleh, rastejo iz kapljajoče vode. Glede na intenzivnost kapljanja so različnih oblik in velikosti. Stalagmit z več vrhovi zraste, kadar se v času rasti točka kapljanja premika.

Znamka7


 

Znamka 8 (avtor: Aleš Zdešar)

Mostnica je gorski potok, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica, južnega pobočja Tosca (2275 m) in planin nad Staro Fužino. Mostnica teče po ledeniški dolini Voje, stranski dolini severno od Bohinjskega jezera. Zaradi močnega poglabljanja glavnega Bohinjskega ledenika je stranska dolina Voje obvisela, nastala je višinska stopnja iz dachsteinskega apnenca, v  katero je reka Mostnica vrezala približno 2 km dolga slikovita korita. Soteska je globoka do 20 m, na najožjih mestih pa je široka le en meter. Poleg korit so zanimivi tudi erozijski lonci, mlini ali draslje, slapiči, slapovi na stranskih pritokih in prevotljene kotlice.

Znamka8


 

Znamka 9 (avtor: Bogdan Jurkovšek)

Pred tremi desetletji so delavci kamnoloma Rodež pri Anhovem v našli fosil spodnje lupine zgornjekredne rudistne vrste Pironaea buseri, ki je bila v paleocenu prenesena z roba karbonatne platforme v paleocenski flišni bazen. Dr. Desanka Pejović je prepoznala novo vrsto in jo poimenovala po prof. Buserju.

Znamka9