Aktualno

Od ponedeljka do srede, 5. oktobra, je bil v Rogaški Slatini 6. slovenski geološki kongres. Del dogajanja je bila okrogla miza naslovom Vedeti (ne) vidno - vloga geologije naši družbi. Sodelujoči na okrogli mizi so govorili tem, kako lahko geologi pripomorejo reševanju izzivov naše družbe, kot so podnebne spremembe, varnostni spori samooskrba, odpornost, zeleni prehod, krožno gospodarstvo in aktiven snovni krog. Dr. Nina Rman iz Slovenskega geološkega društva je pojasnila, da geologija preučuje vse, kar je pod našimi nogami, zanimajo jo tudi surovine pod tlemi, kot so nafta in rude, raziskuje pa tudi to, kar se dogaja na površju, na primer zemeljske plazove. zadnjem času je cilj te vede zagotoviti natančne geološke karte in geološke modele. Slednji so kažipot, ki nam pove, kako uporabljati prostor, da ne bi prišlo do neželenih posledic. »Ko vlagatelji širijo naselja ali ko načrtujejo infrastrukturo, smo geologi tisti, ki povemo, kje je smiselno graditi, da je hkrati bližini dovolj pitne vode, geotermalne energije in dovolj potrebnih surovin za recikliranje ali celo za pridobivanje.« Dodala je, da geologi veliko pozornosti namenjajo tlom, da so primerne kakovosti za pridobivanje hrane. Tudi kmetijstvu lahko preverijo morebitna nahajanja geotermalne energije, ki je uporabna za rastlinjake ali hladilnice.

Pomembno poslanstvo geologije je preprečevanje tveganj.  S svetovanjem primernem mestu gradnje lahko preprečijo številne težave, tako da okolju ne prihaja do posledic zaradi zemeljskih plazov ali poplav. »Če ima država ali drug vlagatelj na voljo podrobne geološke informacije in če jih upošteva, obstaja manjše tveganje za nezaželene pojave. Posledično to vpliva na manjše stroške gradnje stavb ali infrastrukture ter na manjše stroške sanacije nezaželenih pojavov. Slednjih pravzaprav pogosto ne moremo dokončno ukrotiti,« je še pojasnila Rmanova. Geološkemu kongresu je sledilo še mednarodno srečanje hidrogeologov podonavskega območja.

WWD2022 poster 1 SLO 1

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je podzemna voda, njeno geslo pa »Podzemna voda: Skrito naj postane vidno«.Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je podzemna voda, njeno geslo pa »Podzemna voda: Skrito naj postane vidno«.Podzemne vode ne vidimo, njen vpliv pa je viden povsod. Podzemna voda, daleč od oči, pod površjem, je skrit zaklad, ki bogati naša življenja. V najbolj sušnih delih sveta je ponekod edini vir vode, ki je prebivalstvu na voljo.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda - podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme.V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda - podzemna voda. Zagotavlja nam vire pitne vode, podpira sanitarne sisteme, kmetijstvo in industrijo ter je pomembna za ekosisteme.Marsikje je človek s svojimi dejavnostmi kriv za prekomerno rabo in onesnaževanje podzemne vode. Spet drugje pa preprosto sploh ne vemo, koliko vode je pod površjem.Podzemna voda bo imela ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe. Da bi lahko trajnostno upravljali s tem dragocenim virom, se moramo povezati in delovati skupaj.Čeprav je ne vidimo, moramo podzemno vodo bolje spoznati in razumeti njeno neprecenljivo vlogo.

Celotno izjavo za javnost, ki so jo ob svetovnem dnevu voda 2022 pripravila strokovna društva Slovensko društvo za zaščito voda, Slovenski komite IAH - SKIAH, Društvo vodarjev Slovenije in Globalno partnerstvo za vodo Slovenije - GWP Slovenija, si oglejte na tej povezavi

V okviru evropskega projekta REFLECT vas vabimo na spletni seminar, ki bo predstavil rezultate in podatke novo nastalega evropskega atlasa geotermalnih tekočin. Dogodek bo potekal v torek, 17. 3. 2022, 16:00-17:30 CET.

Atlas zagotavlja informacije o kemijskih lastnostih termalne vode in pare iz 21 evropskih držav. Podatki so urejeni in javno dostopni, prav tako so dodatno vizualizirani in vsebujejo novo pridobljene podatke v okviru projekta. Na voljo so tudi podatki o izbranih vrtinah, kamninah in geotermalnih rezervoarjih. Posebna pozornost je na tekočinah, ki so primerne za proizvodnjo geotermalne elektrike, torej imajo nad 100 stopinj Celzija.

Seminar gosti Katrin Kieling (Helmholtz Zentrum Potsdam – Deutsches GeoForschungsZentrum), govorniki pa bodo Simona Regenspurg (Helmholtz Zentrum Potsdam – Deutsches GeoForschungsZentrum) in Éva Hartai ter Károly Kovács (University of Miskolc).

Registracije in več informacij je na povezavi https://bit.ly/3LUvPq9

Več informacij o projektu v slovenskem jeziku lahko najdete na povezavi https://bit.ly/3tLKI65.

Da bi poudarila pomembno vlogo geodiverzitete za trajnostno upravljanje celotnega planeta in za dobrobit ljudi, je Generalna skupščina Unesca 16. 11. 2021 v Parizu 6. oktober razglasila za Mednarodni dan geodiverzitete. Prvo praznovanje tega dne bo leta 2022. Dan geodiverzitete naj bo priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu geološke raznovrstnosti pri razumevanju in upravljanju geološke naravne dediščine.

Geodiverziteta je raznovrstnost naravnih pojavov zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških procesov. Vključuje mikro- in makroelemente narave z njenimi minerali, kamninami, fosili, sedimenti, reliefnimi oblikami ter površinskimi in podzemnimi geomorfološkimi in hidrološkimi oblikami. Posamezni deli geodiverzitete, ki so redki, izjemni ali pomembni za razumevanje naravnih procesov ter za rekonstrukcijo Zemljine zgodovine in razvoja življenja, so opredeljeni kot geološka, geomorfološka ali hidrološka dediščina. Geodiverziteta je podlaga za razvoj različnih življenjskih okolij in oblik na Zemlji. Skozi celotno zgodovino razvoja našega planeta so se okolja spreminjala, temu pa je sledil različnim pogojem prilagojen razvoj živih organizmov. Geodiverziteta je torej podlaga za biodiverziteto. Za razumevanje geodiverzitete je pomembno znanstveno raziskovanje in preučevanje geoloških in geomorfoloških naravnih procesov, saj so pojavnost in kombinacije različnih elementov narave na zemeljskem površju raznovrstne ter neenakomerno razporejene.

V Sloveniji imamo zelo raznovrstne kamnine, tako po mineralni sestavi kot po starosti in načinu nastanka. Velika večina pripada sedimentnim, medtem ko so magmatske in metamorfne kamnine zastopane v manjši meri. Skoraj polovico države prekrivajo karbonatne kamnine, apnenci in dolomiti, ki oblikujejo značilen kraški svet s površinskimi in podzemnimi kraškimi oblikami. Poleg pestre mineralne sestave kamnin, kamor sodijo tudi pomembna nahajališča mineralnih surovin in premogov, k raznovrstnosti kamnin prispevajo številni fosilni ostanki rastlin in živali. Različne kamnine se na delovanje vode, atmosfere in tektonskih sil različno odzovejo. Pojavnost geomorfoloških in hidroloških oblik je izjemna, od regionalnih naravnih pojavov, kot so gore, planote in griči, do rečnih dolin, številnih sotesk, rek, mineralnih izvirov, slapov in jezer. Mikro- in makrogeološke, geomorfološke in hidrološke oblike so tako številne in pestre, da jih najdemo praktično povsod. Vse to tvori izjemno naravno dediščino. Geodiverziteta kot bistven element naravne dediščine ima tudi estetsko, intrinzično, izobraževalno in kulturno vrednost.

Geodiverziteta ima pomembno vlogo pri zagotavljanju številnih koristi za nas kot posameznike in za družbo kot celoto: od tal, na katerih gojimo pridelke, do naravnih virov, na katerih je zgrajena naša družba. Geodiverziteta je osnova za razvoj geoturizma, ki ima pomembne gospodarske koristi in krepi identiteto lokalnih skupnosti.

Zato je geodiverziteta tudi pomemben vidik razvoja na naravi temelječih rešitev za globalne okoljske izzive in zahteve po naravnih virih. Tako je upoštevanje geodiverzitete in geoznanosti nujno pri razumevanju globalnih izzivov človeštva, predvsem za podporo pametnim odločitvam pri prostorskem načrtovanju in preprečevanju nevarnosti naravnih nesreč.

Kaj vse je geodiverziteta z vidika geološke dediščine, lahko preberete v članku Gray, M. (2004). Geodiversity Valuing and Conserving Abiotic Nature. Wiley ali na spletu: https://www.researchgate.net/publication/237586700_Geodiversity_and_Geoconservation_What_Why_and_How.

Kaj proučuje geologija, lahko izveste tudi tukaj.

Morebitna vprašanja pošljite na naslov vodji sekcije za geološko dediščino: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali predsednici društva: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..