Ob 70.obletnici delovanja Slovenskega geološkega društva je izšlo 9 znamk. Znamke lahko naročite preko obrazca na tej povezavi.


Znamka 1 (avtor: Simon Mozetič)

Podzemna voda je glavni vir pitne vode v Sloveniji. Poleg vode za vsakdanjo rabo smo bogati tudi z vodami s posebno kemijsko sestavo, ki je posledica raznolike geološke zgradbe. V ščavniški dolini in okolici Radencev  lahko poskusimo številne slatine- mineralne vode bogate s prostim plinom CO2, ki vanje doteka iz velikih globin.

Znamka1


Znamka 2 (avtor: Aleš Zdešar)

V Dolini jezera v Lužnici, pod Batogniškim sedlom ležijo rahlo , proti severu, nagnjeni skladi svetlosivega triasnega dachsteinskega apnenca. Skladi so polni raznolikih presekov fosilnih ostankov megalodontidnih školjk. Več centimetrov  veliki, značilno srčasto ter tudi drugače oblikovani preseki so navadno bele oz. sive barve, fosilne školjke pod Batogniškim sedlom pa so posebnost zato, ker so obarvane rdeče.

Znamka2


 

Znamka 3 (avtor: Matija Križnar)

Skoraj ni geologa, ki ne bi poznal rumeno-oranžnih kristalov wulfenita. Ta sekundarni mineral je prvi opisal jezuit in naravoslovec Franz Xaver von Wulfen, ko katerem je kasneje wulfenit tudi dobil ime. V Sloveniji so najbolj znana najdišča wulfenita iz rudišč okoli Mežice, našli pa so ga tudi pod Stolom v Karavankah. Wulfenit zagotovo sodi med najlepše in najbolj raziskane minerale v Sloveniji.

Znamka3


 

Znamka 4 (avtor: Erazem Dolžan)

Slika prikazuje izkopno čelo vzhodne cevi predora Karavanke na stacionaži okrog 380 m, na mestu, kjer je izkop potekal v spodnjetriasnih sedimentnih kamninah. V čelu se menjavajo barvite plasti rdečega laporovca in sivega ter rjavega dolomita. Plasti so strmo nagnjene proti levemu delu slike, kar v kombinaciji z obliko izkopa ustvarja poseben vzorec na sliki.

Znamka4


 

Znamka 5 (avtor: Miran Beškovnik)

Geološki procesi so pod vplivom temperature in pritiska šoto počasi spremenili v lignit, ponekod pa nadalje v rjavo premog, črni premog in antracit. Večji rudniki rjavega premoga pri nas so bili v Zasavju. Danes je edini delujoči premogovnik v Sloveniji rudnik lignita v Velenju. Več o Premogovniku Velenje v povezavi z izidom znamke 5 avtorja Mirana Beškovnika si priberite v novici na tej povezavi

Znamka5


 Znamka 6 (avtor: Aleš Zdešar)

Mangrtsko sedlo z okolico je območje izjemne geološke dediščine Julijskih Alp. Na tem prostoru so kot odprta knjiga na površju vidne kamnine od zgornjega triasa, preko jure do krednih sedimentov. Ob nastajanju Alp je kamnine, ki so se razprostirale na mnogo širšem območju, močno stisnilo, nagubalo in narinilo, tako da jih lahko danes opazujemo na majhnem prostoru, na katerem pa so tudi posledice omenjenih močnih pritiskov tudi zelo lepo vidne. Izjemen primer tektonskega dogajanja predstavlja prevrnjena sinklinalna guba na območju Travnija SZ od Mangrta.

Znamka6


 

Znamka 7 (avtor: Jurij Hajna)

Kapniki v kraških jamah so največkrat kalcitne sestave. Med seboj se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in starosti. Tako stalaktiti na stropu, kot stalagmiti na tleh, rastejo iz kapljajoče vode. Glede na intenzivnost kapljanja so različnih oblik in velikosti. Stalagmit z več vrhovi zraste, kadar se v času rasti točka kapljanja premika.

Znamka7


 

Znamka 8 (avtor: Aleš Zdešar)

Mostnica je gorski potok, ki izvira v zatrepu alpske doline Voje v Triglavskem narodnem parku. Napaja se z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica, južnega pobočja Tosca (2275 m) in planin nad Staro Fužino. Mostnica teče po ledeniški dolini Voje, stranski dolini severno od Bohinjskega jezera. Zaradi močnega poglabljanja glavnega Bohinjskega ledenika je stranska dolina Voje obvisela, nastala je višinska stopnja iz dachsteinskega apnenca, v  katero je reka Mostnica vrezala približno 2 km dolga slikovita korita. Soteska je globoka do 20 m, na najožjih mestih pa je široka le en meter. Poleg korit so zanimivi tudi erozijski lonci, mlini ali draslje, slapiči, slapovi na stranskih pritokih in prevotljene kotlice.

Znamka8


 

Znamka 9 (avtor: Bogdan Jurkovšek)

Pred tremi desetletji so delavci kamnoloma Rodež pri Anhovem v našli fosil spodnje lupine zgornjekredne rudistne vrste Pironaea buseri, ki je bila v paleocenu prenesena z roba karbonatne platforme v paleocenski flišni bazen. Dr. Desanka Pejović je prepoznala novo vrsto in jo poimenovala po prof. Buserju.

Znamka9