Da bi poudarila pomembno vlogo geodiverzitete za trajnostno upravljanje celotnega planeta in za dobrobit ljudi, je Generalna skupščina Unesca 16. 11. 2021 v Parizu 6. oktober razglasila za Mednarodni dan geodiverzitete. Prvo praznovanje tega dne bo leta 2022. Dan geodiverzitete naj bo priložnost za ozaveščanje javnosti o pomenu geološke raznovrstnosti pri razumevanju in upravljanju geološke naravne dediščine.
Geodiverziteta je raznovrstnost naravnih pojavov zaradi geoloških, geomorfoloških in hidroloških procesov. Vključuje mikro- in makroelemente narave z njenimi minerali, kamninami, fosili, sedimenti, reliefnimi oblikami ter površinskimi in podzemnimi geomorfološkimi in hidrološkimi oblikami. Posamezni deli geodiverzitete, ki so redki, izjemni ali pomembni za razumevanje naravnih procesov ter za rekonstrukcijo Zemljine zgodovine in razvoja življenja, so opredeljeni kot geološka, geomorfološka ali hidrološka dediščina. Geodiverziteta je podlaga za razvoj različnih življenjskih okolij in oblik na Zemlji. Skozi celotno zgodovino razvoja našega planeta so se okolja spreminjala, temu pa je sledil različnim pogojem prilagojen razvoj živih organizmov. Geodiverziteta je torej podlaga za biodiverziteto. Za razumevanje geodiverzitete je pomembno znanstveno raziskovanje in preučevanje geoloških in geomorfoloških naravnih procesov, saj so pojavnost in kombinacije različnih elementov narave na zemeljskem površju raznovrstne ter neenakomerno razporejene.
V Sloveniji imamo zelo raznovrstne kamnine, tako po mineralni sestavi kot po starosti in načinu nastanka. Velika večina pripada sedimentnim, medtem ko so magmatske in metamorfne kamnine zastopane v manjši meri. Skoraj polovico države prekrivajo karbonatne kamnine, apnenci in dolomiti, ki oblikujejo značilen kraški svet s površinskimi in podzemnimi kraškimi oblikami. Poleg pestre mineralne sestave kamnin, kamor sodijo tudi pomembna nahajališča mineralnih surovin in premogov, k raznovrstnosti kamnin prispevajo številni fosilni ostanki rastlin in živali. Različne kamnine se na delovanje vode, atmosfere in tektonskih sil različno odzovejo. Pojavnost geomorfoloških in hidroloških oblik je izjemna, od regionalnih naravnih pojavov, kot so gore, planote in griči, do rečnih dolin, številnih sotesk, rek, mineralnih izvirov, slapov in jezer. Mikro- in makrogeološke, geomorfološke in hidrološke oblike so tako številne in pestre, da jih najdemo praktično povsod. Vse to tvori izjemno naravno dediščino. Geodiverziteta kot bistven element naravne dediščine ima tudi estetsko, intrinzično, izobraževalno in kulturno vrednost.
Geodiverziteta ima pomembno vlogo pri zagotavljanju številnih koristi za nas kot posameznike in za družbo kot celoto: od tal, na katerih gojimo pridelke, do naravnih virov, na katerih je zgrajena naša družba. Geodiverziteta je osnova za razvoj geoturizma, ki ima pomembne gospodarske koristi in krepi identiteto lokalnih skupnosti.
Zato je geodiverziteta tudi pomemben vidik razvoja na naravi temelječih rešitev za globalne okoljske izzive in zahteve po naravnih virih. Tako je upoštevanje geodiverzitete in geoznanosti nujno pri razumevanju globalnih izzivov človeštva, predvsem za podporo pametnim odločitvam pri prostorskem načrtovanju in preprečevanju nevarnosti naravnih nesreč.
Kaj vse je geodiverziteta z vidika geološke dediščine, lahko preberete v članku Gray, M. (2004). Geodiversity Valuing and Conserving Abiotic Nature. Wiley ali na spletu: https://www.researchgate.net/publication/237586700_Geodiversity_and_Geoconservation_What_Why_and_How.
Kaj proučuje geologija, lahko izveste tudi tukaj.
Morebitna vprašanja pošljite na naslov vodji sekcije za geološko dediščino: martina.stupar@zrsvn.si ali predsednici društva: branka.bracic.zeleznik@vokasnaga.si.