Od ponedeljka do srede, 5. oktobra, je bil v Rogaški Slatini 6. slovenski geološki kongres. Del dogajanja je bila okrogla miza naslovom Vedeti (ne) vidno – vloga geologije naši družbi. Sodelujoči na okrogli mizi so govorili tem, kako lahko geologi pripomorejo reševanju izzivov naše družbe, kot so podnebne spremembe, varnostni spori samooskrba, odpornost, zeleni prehod, krožno gospodarstvo in aktiven snovni krog. Dr. Nina Rman iz Slovenskega geološkega društva je pojasnila, da geologija preučuje vse, kar je pod našimi nogami, zanimajo jo tudi surovine pod tlemi, kot so nafta in rude, raziskuje pa tudi to, kar se dogaja na površju, na primer zemeljske plazove. zadnjem času je cilj te vede zagotoviti natančne geološke karte in geološke modele. Slednji so kažipot, ki nam pove, kako uporabljati prostor, da ne bi prišlo do neželenih posledic. »Ko vlagatelji širijo naselja ali ko načrtujejo infrastrukturo, smo geologi tisti, ki povemo, kje je smiselno graditi, da je hkrati bližini dovolj pitne vode, geotermalne energije in dovolj potrebnih surovin za recikliranje ali celo za pridobivanje.« Dodala je, da geologi veliko pozornosti namenjajo tlom, da so primerne kakovosti za pridobivanje hrane. Tudi kmetijstvu lahko preverijo morebitna nahajanja geotermalne energije, ki je uporabna za rastlinjake ali hladilnice.
Pomembno poslanstvo geologije je preprečevanje tveganj. S svetovanjem primernem mestu gradnje lahko preprečijo številne težave, tako da okolju ne prihaja do posledic zaradi zemeljskih plazov ali poplav. »Če ima država ali drug vlagatelj na voljo podrobne geološke informacije in če jih upošteva, obstaja manjše tveganje za nezaželene pojave. Posledično to vpliva na manjše stroške gradnje stavb ali infrastrukture ter na manjše stroške sanacije nezaželenih pojavov. Slednjih pravzaprav pogosto ne moremo dokončno ukrotiti,« je še pojasnila Rmanova. Geološkemu kongresu je sledilo še mednarodno srečanje hidrogeologov podonavskega območja.